Zastala v koraku
Zastala v koraku le molčiš.
Besede so vklesane v nemo pesem.
Čas se ustavil je, obraz je resen,
v spominu name komaj še vzdrhtiš.
Jesen obira z vej listje uvelo…
Korak mlahavo brodi po stezah,
nebo je nizko, nizko, sivo belo.
Ljubezen? Mora, žalost je in strah.
V strugi svetlega pričakovanja
preliva kalni potok se obupa.
Kot noč si, ki v jutro upa
kot dan, ko mrak ga v večer priganja.
Vem, da ne veš, da v mislih tvoj obraz
neštetokrat ujamem med dlani,
da takrat drug postajam, ne več jaz,
ko ljubim te, ko ljubim, da boli.
Besede so vklesane v nemo pesem.
Čas se ustavil je, obraz je resen,
v spominu name komaj še vzdrhtiš.
Jesen obira z vej listje uvelo…
Korak mlahavo brodi po stezah,
nebo je nizko, nizko, sivo belo.
Ljubezen? Mora, žalost je in strah.
V strugi svetlega pričakovanja
preliva kalni potok se obupa.
Kot noč si, ki v jutro upa
kot dan, ko mrak ga v večer priganja.
Vem, da ne veš, da v mislih tvoj obraz
neštetokrat ujamem med dlani,
da takrat drug postajam, ne več jaz,
ko ljubim te, ko ljubim, da boli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 20. 01. 2008 ob 22:01
- Prebrano 806 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 369
- Število ocen: 10
