Jata jastrebov
preletava moje srce
in pušča v njem sled krika
in sled bolečine.
Jata jastrebov kljuje moje srce
dan za dnem,
dokler ga ostane
samo še prgišče
in tega puste vranam,
ki pridejo ponoči
ter se stepejo za zadnje upe v njem,
da jih požro
in odletijo v temo.
Moje srce razkosano plove z njimi
po modrem nebu
in si išče poti nazaj,
nazaj v življenje.

milkivoj