V večnosti
Čutila nisem nič.
Zamajal me je piš vetra.
Brez kosti, brez dlani,
brez čutnic
naravnanih za sledi.
Iskala nisem nič.
Ne krivca, da sem padla.
Brez stvari, dokumentov,
brez noči,
ki podarjene so bile zveri.
Zdaj pa zbada me pero
s konico prav ošiljeno.
Tisto brez kosti,
dlani,
le z delom mojega srca...
Tisto me ljubi,
me izda -
ker tudi jaz
ljubim ga.
V večnosti. Nemo
Napisal/a: Nemo
Pesmi
- 20. 01. 2008 ob 20:36
- Prebrano 770 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 165
- Število ocen: 5