LUTKA

Kakšen dan,
ko se duša v bolečini razleti,
si za hip zaželim,
da bi bila ena tistih
brezhibno urejenih lutk;
s čarovniško dolgimi, skrbno nalakiranimi nohti,
mrežastimi nogavicami,
dobro ošiljenimi visokimi petkami,
sexi krilcem,
prosojno dekoltirano bluzo,
živordećo šminko na ustnicah
in zapeljivim pogledom
izpod debelo namazanih umetnih trepalnic...

V neprebojen zaboj
bi drugega za drugim
zložila vsa ta boleča čutenja,
ga neprepustno zapečatila,
ovila v zlat ovojni papir
in ga odvrgla
sredi najglobljega oceana...

Olajšana, razbremenjena dušečega tovora
bi brezskrbno odkorakala
po široki rožnati cesti
in z iztegnjenimi rokami
jemala vse sladkosti,
ki jih ponuja življenje...

Bi mi manjkalo kaj??
Pravzaprav nič...

Le JAZ bi več ne bila...




Mojca Žugman

Komentiranje je zaprto!

Mojca Žugman
Napisal/a: Mojca Žugman

Pesmi

  • 07. 08. 2010 ob 22:58
  • Prebrano 739 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 230
  • Število ocen: 6

Zastavica