ne skrbi

stojim za zaveso in ne morem nikamor

ne otresam prepotenih rjuh
ne prebujam pravljic
ne zibam hrasta
ne ljubkujem mravljic

tebi je dano
da kuhaš kavo
ko je jutro še zaspano

a jaz ne morem

njemu

ne kupiti svežega kruha
ki hrustlja pod zobmi
ne peči rib
da kuhinja diši

drugje je moja žlica
a želja je neizmerna
in ne da mi spati

kako bila bi

tam

kjer si ti

vedi

dekle zajoka

ko slana luno posrebri

sheeba