VODNJAK

Opran popoldan.
Svetloba pronica
precej nizko.
Umirja nenadoma.
Preblisk spokoja.
Vznemirjena tišina se
v znanem ritmu
predaja in spaja.

Z menoj je.
Slutim ga.
Nalahno.
Pojdiva na začetek,
mu šepečem.
Utrujena sem.
Mrak bo zaustavil vse
in pokrajine si bodo podobne.

Mateja J.Hočevar

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Mateja J.Hočevar
Napisal/a: Mateja J.Hočevar

Pesmi

  • 07. 08. 2010 ob 18:23
  • Prebrano 1408 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 350

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!