Brezčasje dni
Kje si, navdih? Obup brez
vere?
Bel list je prazen, čas trepeta.
Bled soj luči se poigrava,
senca brez sanj je kot iz sna.
Minljivost ur, minljivost dneva.
Siv dan zavija se v temo.
Pero pozabljeno sameva
in nič več ni kot je bilo.
Pogreznjen v čase mladih let,
strmeč v strop nemir preziram.
Ne čakam več, a čakam spet,
ko dan za dnem na novo umiram.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 20. 01. 2008 ob 18:41
- Prebrano 1187 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 774
- Število ocen: 26
