Ubijal si bika
ti človek
še dolgo se je zvijal
v smrtnih krčih
in rohnel
zdaj so njegovi pašniki
prazni
njegove izbuljene oči
odražajo smrtno bolečino
za tisti košček mesa
ki ga boš žvečil dneve
za tisti košček
nedolžne živalske duše
ki je nisi nikoli začutil
za tisto vedro
še vedno tople krvi
s katero se ne boš nikoli
odžejal
z morilskim orodjem
še vedno seciraš njegovo
notranjost.

Joakim