Še vedno je isti konec.
Z zamikom utrinkov
misli nanj.
Izgubljena in pozabljena.
Sramežljiv izvir.
Razpoka časa in srečanje
z "rad te imam".

Zjutraj se ne bo oglasil.
Prijetnost prisotnosti
ugaša.
Dotik tipk.
Prazen zaslon.
V njej gori.
Ledene skorje ob taljenju.
Čustva plešejo s tangom,
vodijo, objemajo ...

Samo poslušati.
Dihati ob: Si tu?
Glasba sili v glavo,
v roke,
noge se ljubijo.
... in "ni te".

Kozarec z drobno,
bledo usedlino
ostaja na mizi ...
Odmeva neskončnost.
Piazzolla in violina.
Lost in Oblivion.

Mateja J.Hočevar