Ob pozni uri zazvoni, le kaj, le kje so tati ti?
To niso tati, ni ne mati,
to je moj brat, ki ima sodček za prodat.
Dveri se odpro, ko vinski brat gor pridejo.

Pozna ura se v jutro spremeni,
pod mizico v vežici pa po bruhanci smrdi.
Moj brat tud tega več ne zdrži,
le kaj, le kaj se vse ne zgodi?
Ne le ti, ampak vsak, ki bruha, bratstvo zataji.

Sonček sije, jutro se v dan spremeni,
»na delo« sosed zakriči.
O kje so moji delavci, saj sodček ne bo sam,
ko ga bo moral spraznit tam.

Vinsko Pravo