včasih govorim
da sem plesalec v zraku
ogenj
vročina in toplota
močnega poletnega večera

da sem dež
ki se razliva
v mokro perje
ki listi
pod lastnim oknom

da vidim nič
pojem v invalidskem zboru
odpiram in zapiram usta
z meduzami vztrajnosti
kot majhen pravokotnik
na sončni svetlobi

včasih mislim
da so vedno goli jagenčki
stali v vrsti
preden se je začel prepir
in loputanja z vrati
instinkt za soseda
in nekaj postankov
za kavo in cigareto

da je john wayne
blestel v svoji panogi
obrnil glavo v senci
gledajoč za žensko
ki je sedela v senci
in se sesedel na stol mrtev

vse to bi lahko primerjal z grozo
lahko bi s čimer koli
ni mogoče vedeti


danes sem pač tak

ivan z