Zvestoba
Si mislila morda, da boš edina,
s katero bom delil belino rjuh?
Da bova vedno jedla isti kruh
in se opila z isto vrsto vina?
Si prezrla vitice poguma,
ki plezajo vse tja do temnih zvezd,
da v zavetrju skrivnostnih gnezd
vžgejo moj pečat na rob razuma?
Nisi brala tistih mojih stihov,
ki jih krmari brezobzirna volja
onkraj morja tvojih mlačnih dihov?
Zazrt v smrt na svojo lastno pest
kričim pod gluho kupolo vesolja
do konca dni: edino sebi zvest.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 29. 07. 2010 ob 16:39
- Prebrano 1642 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1113
- Število ocen: 30
