Kar danes vidim, slišim in otipam,
je skoraj isto kot je to bilo pred leti,
a takrat sem čudila se življenju
in nisem mislila, da enkrat treba bo umreti.

Porajale so se ideje nove,
veselje je klicalo k izpolnitvi,
a z leti je korak postal manj prožen
in zemlja zdaj počasi kliče me k vrnitvi.

Še vedno je srce veselo,
Še so oči mladostno v svet zazrte,
a vedno bližje je spoznanje,
da slej ko prej za vedno bodo mi zaprte.

Ker rojstvo, ki bilo je včasih blizu,
zdaj z leti se mi oddaljuje,
in smrt, ki včasih je bila nevidna,
z dnem vsakim se mi vse bolj približuje.

coprnica z barja