Zarja si sramežljivo umiva lica
nad pravkar zoranimi polji.
Veter prinaša pozdrave
komaj vzbrstenih dreves.

Zreš v pravkar oprano obzorje.
Stojiš na robu sveta-
na meji med varnim in neznanim,
a tebe ni strah.
Ne, tebe že ne.

Poskusil si že vse mogoče.
Ni ti uspelo.
Še vedno vztrajaš.
Vztrajaš, trma trmasta.

Igranje las v soncu.
Droben nasmeh na licu.
Odločenost.
Zapreš oči.....

Skok.

Noel.

Kala