Ljubljana zapenja srebrno sponko
prične z likanjem noči
nad Vičem, Bežigradom in Rožnikom prezrači perilo
Tivoli kot mladenka v jutru zardi

ozri se, Ljubezen
odpiraš zaspane oči

tu sem
ko se v kopalnici briješ
in se kava nasmejana kuha
obleka tvoje telo objame
in je zarja vitka, brez trebuha

tu sem, saj veš
sprejemaš voščila
da se guba na čelu premakne
kotički ustnic so topli
in se moja roka tvoje dotakne

tu sem, ob tebi
želja se steka prek kozarcev in slik
in je rožnato-bela skleda sredi mize
s pozdravi znancev vseh oblik

tu sem, nihče me ne vidi, le ti
ko se usedem pred ogenj
vroča, da strast iz por puhti
in v naslednjem trenutku smuknem skozi plot
stečem do Ljubljanskega gradu
dotaknem se roba najine žlice
in višnja se staplja s sladoledom v snu

tukaj sva, oba
na Čevljarskem mostu pod dežnikom
se objem zalesketa
na Čopovi najdeva glasbo
telo se telesu preda

sheeba