Srce iz silikona

Ko v na silo prebujenih mislih
Arhiviram nočne sanje,
Pred seboj v pogledih kislih
Dojemam kruto, budno stanje.

Ponotranjena pravila
vodijo v življenjske drame.
Ni svobode, le prisila
Upor občasen vname.

Ekran požira mojo zbranost,
Da se v žice energija steka,
Razum nadvlada mi razklanost
Računalniškega veka.

Skrita čustva in vsi čuti
So del kompjuterske opreme,
Na pritisk kot tipke kruti
Ujeti v mrežaste sisteme.

Šibka volja razpršena
Kot edinstven mikro-čip,
Sama je kakor nobena,
Potrebna le za en utrip.

Trdnost stvarnosti podpira jeklo,
Zvestobo v plastiki ohranja,
Resnica ujeta je v steklo,
Manipulacija pa vse poganja.

Psiha med zahteve vpeta
In prezrta eksplodira,
Kakor žarnica pregreta
In sprijaznjeno umira.

Če si že vrgel me v začaran krog
Načel, pravil, bontona –
Zakaj mi ne ustvariš, Bog,
Še srca iz silikona?

Adelina

menišček

Poslano:
08. 04. 2013 ob 22:49
Spremenjeno:
09. 04. 2013 ob 16:59

Adelina, dober večer, sem vesela, da sva se tako nepričakovano spoznali. Ne uspem brati, tako, da le pozdravček, Joži

Zastavica

Svit

Poslano:
11. 04. 2014 ob 15:08
Spremenjeno:
11. 04. 2014 ob 13:08

Adelina pozdrav,

všeč mi je tvoj potencial. Sploh nisem vedel zate, a ker si me "dodala v izbor" sem pogledal tvoje prispevke. Vsekakor bom s časom prebral VEČ. Domnevam, da si "vijolična generacija", v vaših mladih telesih bivajo izkušene duše.  Menda si ne domišljam kar mi veleva predobčutek.

Luč


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Adelina
Napisal/a: Adelina

Pesmi

  • 27. 07. 2010 ob 21:19
  • Prebrano 981 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 513
  • Število ocen: 14

Zastavica