Čas nastavlja svoje žrelo.
Tišina spremlja njegov nasmeh.
Čakanje. Večno čakanje.
Na besedo, na namig.
Čakanje na nekaj.
Čudno, kako se ogledujem.
Te dni z razdalje.

Utrip metuljevih kril.
Pokušam brati.
Umiriti misli.
Vsaj zaspati.
Podeželje je negibno.
Počnem stvari,
ki bi jih počel kdo drug.

Resnično razkošno jutro
je pustilo odtis.
Metuljeva krila in
počasni let.
Zgodaj je še.
Zapiram objem.
Ostajam sama.
Z bakrenim odsevom v očeh.

Mateja J.Hočevar