Ni več želja. Ni več besed.
Realnost zapustila je moj svet.

V sanjah živim, se vanje potopim...

Dih zadržim in srečna živim.
Ko postane življenje popolno,
ko nič se ne skrije.

Dih za dihom iz tebe sreča vije.
Ko ne trpiš in toliko več ne želiš,
saj imaš vse - kar želelo je srce.

In ko se nekega dne zbudiš...

Iz oblakov na trda tla priletiš.
Boleče pristaneš in spet si želiš.

Ogromno želja. Ogromno besed.
Dih zadržiš in še vedno v množici
mrkih, resnih ljudi stojiš.

Tako sam. Tako vsem na očeh.
V realnosti, kjer si zjutraj želiš
videti le en majhen nasmeh.

*masha*