Iščem
dve ušeski,
najdem
ju pod laski
naše
ljubke Ane,
vedno
razigrane,
redko
le zaspane,
včasih
jezikave,
kakor
srake prave.
Nežno
stisnem v roko
ušeski
na široko,
malo
ju nategnem,
pesmico pridenem:
Čiuli čouli, Ana,
naj bo lep tvoj god,
naj te smeh in igra
spremljata povsod.