Zdaj nihče več ne pogleda tistih
fotografij v trinajstih zornih kotih,
na katerih so tvoje nove smuči. Posute
s kristali Swarovski. Poslikane z idrijsko
čipko. Zdaj je poletje. Zdaj te nestrpno
čakamo v novih sandalih. Gladiatorkah.
Ali vsaj takih s polno peto. Zdaj te
želimo v kratkih krilcih in oprijetih
majčkah mavričnih barv. Čakamo, da
napolniš albume s fotografijami z morja.
Da te vidimo v prevelikih sončnih očalih.
Da te gledamo v kopalkah trikotnih
oblik in se naslajamo nad tvojim zagorelim
telesom. In ti to veš, ko si pred ogledalom
spletaš kito, nanašaš senčilo, maskaro, šiliš
svinčnik in rišeš obrobo, da lahko potem
zaparadiraš po stanovanju in šklocaš
fotografije. Taka nikoli ne stopiš iz hiše.
Pa četudi kdaj stopiš, te ne moremo srečati,

ker visimo na spletu in lajkamo kot utrgani.

Pištin Frida