Žeja
Včasih,
ko me le korak loči
od opojne nočne srebrnine
in le nekaj mimobežnih vdihov
od dokončnega hropenja,
se uzrem kot baržunast molk,
kot piratska ladja med čermi besed.
Kot zamolkla, enolična melodija
na oljnati površini
vsakdanjih zamolčanj.
Včasih me le neka drobna dlan loči
od črede plahih angelov
in le par bežnih pogledov
od pričakujoče, vznemirljive smrti.
Takrat životarim
nad izpitim obrazom,
nad prstenim obličjem
rdeče, utrujene zemlje,
hinavska in žgoča sončna obla
pa mi sistematično izsušuje
zadnjo kapljo dišečega žolča,
ki se mi je iz drgetajoče možganovine
izcedila na raskavo lubje
vsevedno razprtih
in večno žejnih ustnic.
ko me le korak loči
od opojne nočne srebrnine
in le nekaj mimobežnih vdihov
od dokončnega hropenja,
se uzrem kot baržunast molk,
kot piratska ladja med čermi besed.
Kot zamolkla, enolična melodija
na oljnati površini
vsakdanjih zamolčanj.
Včasih me le neka drobna dlan loči
od črede plahih angelov
in le par bežnih pogledov
od pričakujoče, vznemirljive smrti.
Takrat životarim
nad izpitim obrazom,
nad prstenim obličjem
rdeče, utrujene zemlje,
hinavska in žgoča sončna obla
pa mi sistematično izsušuje
zadnjo kapljo dišečega žolča,
ki se mi je iz drgetajoče možganovine
izcedila na raskavo lubje
vsevedno razprtih
in večno žejnih ustnic.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 24. 07. 2010 ob 12:47
- Prebrano 1279 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 922
- Število ocen: 22
