biti gluh in slep
ko drvarček žaga hrastov les
čez in čez
so potne kaplje
stezajo svoj jezik prek dreves
v frivolni igri zasopel čaka
da se tanjša glas
v nožnici mehča se stas
odpira abecedo nebeški glas
z domnevo in kraji
kjer so imena le detelja lena
in močnejši šum potrka po kamnitih tleh
zeleno in zopet zeleno
ko skočim s konja na drugega konja
s šilo v duši
in koščke morilčeve glave mečem skozi okna
obstanem na vogalu takrat, v jezični sekundi
otroci sesajo ribje koščice
in podgane stopajo po zasušenih kakcih
tam se pere in kuha in lika in duha
v enem loncu
ki ni moja last
obraz je prekrit z umazanijo ukradenih cap
po prsih se sceja prašičja mast
blagor tebi, ki ne vidiš, a verjameš
govori ciganka in me boža
pod kolenom vzklije krvava roža
Sofija, Sofija, nabiram gobe v sivi obleki
hitro, hitreje, da mi ne ucvrejo stran
z obema rokama objamem debelo vejo
listi na njej niso nič kaj prijazni
sprašujejo kot učeni norci
koliko je ura danes, povej
deset
natančno povej, Giselle
deset in dve minuti in trideset sekund
kateri dan je danes, povej
petek
natančno povej, Giselle
petek, 13. v mesecu
kateri del dneva je danes, povej
večer
natančno povej, Giselle
dan se preveša v večer, tisti del
Giselle, porednica igriva
ura tiktaka
čas beži
v loncu se kostna juha hladi
zajemi z žlico
poglodaj kost
zavrzi korenček
da sezida se most
in skozi mikroskop otipam čas
predramim okove
zaslišim glasove
odloži kozarec, Sofija
da odteče osamljena noč

sheeba