Končno ležim!
Pretegujem utrujene ude.
Hladim polna ušesa.
A misli še vedno poskakujejo.

Ena energija popušča,
druga raste-
večna menjava.

Vodoravni položaj
ni moja preokupacija.

Sem človek gibanja,
kakršnega koli že.

Ampak, enkrat si je pa
že treba napolnit
baterije.

Moj akumulator je
nocoj že precej
iztrošen.

levinja