Widel sem te v sanjah, jahala si konja,
ob ušesu ti je potrkavalo pero beloglavega ribjega orla.
Orel in ti sta se zavedala kje je pero.
Vzela si ga in vedno pometla z njim tla, kamor si sedla.
Tla so vedno obnemela s svojimi usti.
S peresom si pometla tla tudi zame.
Vesela si bila v pričakovanju poljubov.
Kmalu si me poljubljala po prsih.
Mogočna ženska v telesu najprijaznejšega dekleta.
Poljubljala si me po trebuhu, po glavici, po ustnicah, po očeh, po
čelu,
poljubljala si zemljo v podobi moškega.
Čisto drugače se je valjati po postelji iz zemlje,
kakor biti skrit pred pogledi človeštva v spalnici.
Ko se seme izlije, ga zemlja vsrka
in prepričan sem, da bo iz njega po globokem premisleku
ustvarila nekaj fascinantnega,
nekaj, kar bo prej globoko premišljevala v svojem
srcu.