Kdaj spet prišel bo čas za nas, sonete?
Smo svojo glavno vlogo odigrali?
Smo vse, kar smo hoteli, vam že dali?
Je res, da Novi brati nas ne smete?

Morda so naši verzi že postani
in se beseda v nas preveč obrača;
morda je kriva nova muza, kača,
ki pisec nje medu se ne ubrani ...

A najbrž smo na hladnem le začasno,
dokler nas nek poet spet ne poišče
in preko nas zapoje pesem glasno.

Saj poezija širno je igrišče
in tudi nam je mnogo več kot jasno:
Ne vsak, le ta, ki hoče, nas poišče.

+

Zato se tistega razveselimo,
ki z nami bel in prazen list popiše
in se pod tekst z veseljem še podpiše.
Zbudimo se in nov zagon dobimo.

Lidija Brezavšček - kočijaž