***

Tišino,
ki se je udomila v sobo,
se žgečkljivo razlila v mehkobo pernic in rjuh,
med peruti najinih stegen,
v almandin šumotljave noči,
med odbleske smeha na steni,
med mehurčkasto vonljivost ljubljenja,
vtkano v pesem mladega dežja,
je kot odrsko zaveso lahkotno odgrnil
prvi petelinji klic
in osamljen sončni žarek,
ki je obsedel na ostrici gorskega slemena
je edini ugledal reprizo najinega neženja
minule noči.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 19. 07. 2010 ob 11:10
  • Prebrano 723 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 469
  • Število ocen: 12

Zastavica