Zamujeni vdih (mrzla mati neživih)

Mlačna voda, prazna cesta,
mrzla nuja, mrk neba.
Krhki bolnih sanj odrobki-
jezna zdelanost sveta.

Votlo duplo, brez dna lonček,
blazne misli, stih podrt,
mlin pretih nad suho reko-
bele sanje, strop podprt.

Gledaš ven iz stare drame -
šibko goltajo oči;
več pogledov krik ne ujame.
Vse je nič in nič drobi.

Ampak ne, še nisi prazna!
Še je v sapi morja sled.
Vztrajaš, ker burin te vodi,
ampak v gležnjih praska led.

Greš in boš še kar brodila,
do temena v sléposti
Smrt je blizu, a - še daleč.
Plavaš med polživimi.

Je to res? So davno mrzli.
Zate v mrak potegnjeni,
pojejo sinovi tvoji
pesmi v noč. In z njimi ti.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 17. 07. 2010 ob 18:15
  • Prebrano 883 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 513
  • Število ocen: 19

Zastavica