Človek

ne bo izumil večnosti,

na začetku podre steber upa.


Človek

ne bo znal imeti milosti,

niti do samo svojih klicev bolečin,

naučen od soljudi zna pokopati lastne sanje,

brez slabe vesti.


Človek

je težji od kamna,

ker obteži lahkotnost s težo,

brez da bi jo lahko kdaj spet dvignil,

kamen se pokoplje,

kadar ima podobo človeka in preživi svoj čas.

Človek

je tisti, ki da bol

in ob povratku bolečine spozna,

da ni imel prav.

Medtem je bil pokop, tega smo vajeni.



Človek

si še

živ?

IŽ-lev