Po tistem miru,

ki me naredi nestrpno,

ko naveličanost zraste do roba

vstanem počasi z lesene klopi,

obrnem v smer kjer nič ni,

kjer nič daje nešteto možnosti pobegov

in s pospešenimi močmi odidem,

v odhajanju brez zavestnega cilja,

pospešene hitrosti z mrtvim pogledom.

Čujem jezo v vpitju vprašajev

in čutim razblinjanje,

ko prihajam v nič.




black hope

IŽ-lev