Pod lipo moje mladosti
miren, zapuščen prostor.
Ni več rumenega časa,
sončne trate,
polne vaze otroškega smeha.
Rdeče jabolko,
grenko,
v meni puščava.
Fanfare grozeče zvenijo,
opozarjajo.
Po robu teme
gluha hodim, hodim...
Ni pokoja za preraščeno mladost.