Zaprl sem se
v zaboj tišine
in pod okriljem teme
dan za dnem
v dve gubi ždim.
Vame zlezla je tantava,
da v kapljah spomina
te v sebi bi utopil.
A kaj, ko kos za koscem
v mozaik tvoja podoba
na gladino vedno
spet priplava
in v meni ponovno
zabuči dvom kot mora,
ki brez konca bdi.