SEJEM NOČI

Trudne podobe dreves
rišejo prostor,
ki je pripadal dnevnim sencam.
V lubju je ornament nekega odhoda
in na mahu je počitek korakov,
ki so izmerili daljavo neke bližine,
usahljive v času zoritev.
Jambor prebada trebuh noči,
da joče in se krči v eno samo žalostno luč,
razlito v tišino zaliva,
kjer je mojster pozabil svoj pečat.
Pod nemo ogrinjalo jutra
sem skril boleče rane
zadane s trni čudnih dotikov usod.
Poljubi pod pajčolanom lune
so se spremenili v vzdih v kamnu,
razžarjenim z božanji nočnega vetra.
Zalotim se na praznem strnišču dneva,
kjer sejem noči
sejem noči …

Burjak