Akt

Ko žametni vrtnici popek razpre se,
se v kapljico rose umivat gre trot.
Doline ječijo in hribec se strese,
da tema zagrne modrikasti svod

Studenček rodi se iz skalne pokline,
v temotah se jame rojeva potres
in vrh gor prekrivajo snežne beline,
le dvoje se špikov povzpenja v nebes.

Sprepletajo kače se v volhki slepoti
in trave razmrščene tipljejo se.
Jezerska modrina pa sonce premoti,
da vdilj moarira nazaj mu smeje.

Vse to je v trenutku v večnost vpletenem;
kot v konja v galopu bijoče srce;
ko vse se odvija - miruje ob enem;
kot svila, ki v vetru se h koži prižme.

Skonča se trenutek in konec neurja.
Še lovke hobotnic se več ne love.
Iztisne se burnici zrak iz mehurja
in vrtnica zopet svoj popek zapre.


iz zbirke Vse zvezde 2002

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 09. 07. 2010 ob 15:22
  • Prebrano 821 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 395
  • Število ocen: 9

Zastavica