Ko so misli prazne
in nočejo zveneti v
dotikih telesa,
takrat ...
se stečejo vse reke
v penasto modrino,
vsa ljudstva, ujeta v suženjstvo,
pobegnejo na valovih.
Iz vseh gosenic
se razcvetijo metuljeva krila.
Poletiš.
Lahka, kot najmehkejši oblak.
Ko se napiješ svobode,
poležeš ude.
Na ulici brez številk
postelješ sanje.
Sanje oblečejo kožo
in telo je samo še dih.

Silva Langenfus