Neskončna golota sivih zvezd,
brdko preganja mi usodo,
sol, gniloba in bolest,
polnijo umazano posodo.

Mlada dama me huduje:
daj, zapri oči in sprosti um,
star brezdomec pa sprašuje:
kje zapravil si pogum?

Nekomu bom izmeril srečo,
z nekom podal se v korak,
dušo bom nahranil spečo,
pa naj mi reče kdo: bedak!

Anteno sem obesil si na glavo,
da bodo ujeli moj odsev,
vrgel sem oči v daljavo,
a signala ni nihče prejel!

močo