***
Ko tako ležiš,
s travami za ušesi;
ko te debelo gledajo
prežvekujoče krave
in začudene ptice;
takrat je ves svet tvoja zibelka,
a ti le iščeš oblak
na katerem bi si postlal ležišče,
da se ugnezdiš vanj
skupaj z njo,
ki si ji nadel toliko imen,
čeprav ti je dovolj že to, da je,
četudi brezimna;
iščeš oblak,
da se skrijeta vanj
in postaneta nevidna svetu,
da bi lahko v miru
vajinasto klepetuljila,
odeta v poezijo
in migotljave dotikljaje.
Ko tako ležiš,
s travami za ušesi,
takrat si najbolj ti
sam
s travami za ušesi;
ko te debelo gledajo
prežvekujoče krave
in začudene ptice;
takrat je ves svet tvoja zibelka,
a ti le iščeš oblak
na katerem bi si postlal ležišče,
da se ugnezdiš vanj
skupaj z njo,
ki si ji nadel toliko imen,
čeprav ti je dovolj že to, da je,
četudi brezimna;
iščeš oblak,
da se skrijeta vanj
in postaneta nevidna svetu,
da bi lahko v miru
vajinasto klepetuljila,
odeta v poezijo
in migotljave dotikljaje.
Ko tako ležiš,
s travami za ušesi,
takrat si najbolj ti
sam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 07. 07. 2010 ob 11:35
- Prebrano 1081 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 834
- Število ocen: 20
