***

Ko tako ležiš,
s travami za ušesi;
ko te debelo gledajo
prežvekujoče krave
in začudene ptice;
takrat je ves svet tvoja zibelka,
a ti le iščeš oblak
na katerem bi si postlal ležišče,
da se ugnezdiš vanj
skupaj z njo,
ki si ji nadel toliko imen,
čeprav ti je dovolj že to, da je,
četudi brezimna;

iščeš oblak,
da se skrijeta vanj
in postaneta nevidna svetu,
da bi lahko v miru
vajinasto klepetuljila,
odeta v poezijo
in migotljave dotikljaje.

Ko tako ležiš,
s travami za ušesi,
takrat si najbolj ti

sam

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 07. 07. 2010 ob 11:35
  • Prebrano 773 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 834
  • Število ocen: 20

Zastavica