vrhovi božajo nebesno modrino,
žarki tonejo v zelene stožce,
veličina obuja, napaja utripe

zrela trava se kopa v poletni svetlobi,
da ptice pletejo svoje rajsko domovanje,
senčno zavetje mladi, umirja hrup misli

nežno predaja veje ljubkovanju vetra,
v prazničnih barvah vedrine,
na strunah svetlobe šelestijo čarobne melodije

v maternici življenja gozdne deve
s tančicami svetlobe poplesavajo,
slavijo čase, ki so bili in čase, ki še pridejo

korenine segajo globoko v minule dni,
krošnja se dviga proti jutrišnji lepoti,
na mahu in v travi med drevesi
gozdni duh z nebeško roso prerodi

dani