Vransko, to noč, bledikavo,
kot star kadaver leži v dolini.
Psov ni na cesti niti kurb.
Nobene ni luči, ki bi brlela,
še iz oken krčme le tema bolšči.
Ljudje vsi spe, kot kure, ovce, koze;
le jaz ves henrymillerjevsko razpoložen
in kosovelovsko osamcapljav,
na listič breze popisujem zvezde.