
Solze kot dež
po licu polze,
roke kot zemlja
med potresom se trese.
Pogled kot noč
je temen ves
v mislih se odvija
mrtvaški ples.
Izginja počasi,
izginja v temi,
trga mu srce,
kot mehko blago,
reže mu telo,
kot pecivo mehko.
Luč v tunelu
Ugasnila je,
ne najde konca,
izgubljen je.
Upanja ni,
vdal se je,
smrti predal,
poklonil se.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: MARJETKA
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!