Nisi sam, nič tko ne piši

ne loči svetel pogled jutra

takrat ko rad bi dotaknil

dotik na stene živih poti


cesta je dolga, hodi cel svet,

spotikan od prehitrih zaletov

v odvijanju ugank.


In ko se svetloba pogleda

utrujena pripravlja na temo,

naj ti pri duši ne bo hudo,

ker bližje si sanjam, kot hoja

v dolgih enakostih občutkov,

ko mišice sonca se ohladijo,

ko tema se splazi, v noči nemira,

ki je sicer je mir, zakaj ti puščajo sanje,

če tema grozi, kako veš da sploh so?

Zakaj se jih bojiš?

IŽ-lev