Kosec, sonet

Temá preveva košenino suho,
s pridihi niča se neskončnost hrani.
Tišina besna svoje zvoke brani
in svit se trudi zlesti v nemost gluho.

Se skriva sonce za pradavno črto,
ki na obzorju se kot smrt krohoče,
v zaledju zore mladi kosec joče
in ostre reze niza v blaznost vžrto.

V očeh še vedno mehki toni dneva ...
a usta že zaprta, brez šepeta.
Le slep spomin pod vekami odmeva.

Rjaveča kosa, v mrzli kamen vpeta,
namesto grla žalnice prepeva.
Brezkončna zgodba. V strahu neizpeta.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 29. 06. 2010 ob 15:00
  • Prebrano 1035 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 805
  • Število ocen: 25

Zastavica