Ne kličem več

na pot te svojih misli,

s pogledom včerajšnjim

težko bi vate se zazrla

in čeprav še dan ni dnevu

skorajda nikoli isti,

je neka linija v človeku

in zanjo vem,

da spet bi jo lahko prezrla.

Iz dilem prihajajo

glasovi, vse bolj čisti ...

Nezvesta sebi,

prej bi v tebi izumrla,

kot bi v meni hrepenenje,

da si zame ti res »Tisti«.

Nuška Golobič Malena