Besede v ustih ujete

Saj veš,
Kako so besede mi težke v ustih,
Kako se mi lepijo na nebo,
Ne gredo prek usten…,

Zato jih požiram,
A usedajo se v srce mi,
Tja,…čisto na dno.

A sem ter tja,
srce postane preveč obteženo,
Zahteva od mene,
Da z njega odgrnem kopreno,

Besede vse težke in sladke,
Na plan spustim,
A ne pove mi,
Kaj z njimi naj potlej,
Ko, ječe srca,
jih osvobodim.

Pa vzamem oglje v roke,
Svinčnik, ali pa kredo,
v glavi urejat začnem,
vso čudno zmedo.

A potlej besede postavim
Pred zid !
Z ogljem izpisane,
Preseneti prvi, jih jutranji svit….

Ali pa svinčnik ureže jih v papir,
Zame sploh važno ni,
S čim in na kaj,
Da le v glavi je mir.

In tako kar naenkrat,
Besede,… še pravkar v srcu ujete,
Zdaj vpite v papir,
Postanejo pesem,…
postanejo svete.

Brainstormer

Komentiranje je zaprto!

Brainstormer
Napisal/a: Brainstormer

Pesmi

  • 29. 06. 2010 ob 08:46
  • Prebrano 946 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 355
  • Število ocen: 10

Zastavica