Besede v ustih ujete
Saj veš,
Kako so besede mi težke v ustih,
Kako se mi lepijo na nebo,
Ne gredo prek usten…,
Zato jih požiram,
A usedajo se v srce mi,
Tja,…čisto na dno.
A sem ter tja,
srce postane preveč obteženo,
Zahteva od mene,
Da z njega odgrnem kopreno,
Besede vse težke in sladke,
Na plan spustim,
A ne pove mi,
Kaj z njimi naj potlej,
Ko, ječe srca,
jih osvobodim.
Pa vzamem oglje v roke,
Svinčnik, ali pa kredo,
v glavi urejat začnem,
vso čudno zmedo.
A potlej besede postavim
Pred zid !
Z ogljem izpisane,
Preseneti prvi, jih jutranji svit….
Ali pa svinčnik ureže jih v papir,
Zame sploh važno ni,
S čim in na kaj,
Da le v glavi je mir.
In tako kar naenkrat,
Besede,… še pravkar v srcu ujete,
Zdaj vpite v papir,
Postanejo pesem,…
postanejo svete. Brainstormer
Napisal/a: Brainstormer
Pesmi
- 29. 06. 2010 ob 08:46
- Prebrano 946 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 355
- Število ocen: 10