Nekega dne sem slišal trgovca,
črnih oči in upadlih lic, neko zgodbo pripovedovati.
Bila je res čudna, polna ugank,
neznansko privlačna pa tako žalostna hkrati.
V tisti deželi, od koder prihaja,
prebiva nek sultan, ne vem več imena.
Bogat je in premožen mož
in še v vročini pri njem je voda ledena.
Pravijo, da ima milijone zakladov
in ducate žen,
a le ena je stvar najbolj dragocena,
le ena stvar, ki po svetu odmeva.
Pri njem je zlata ptica v kletko vkovana.
Tam žalostno pesem poje naglas.
In zdaj sprašujem se jaz,
Če niti ti ptica pri njem ujeta,
zlatih odsevov svobodi pustila.
Če nisi ti tista,
ki si meni na roki sedela,
in tako dolgo nazaj,
z mojega okna v noč odletela.

Gasperrr