Klopotci v vinogradih zapeli so pesem radosti,
rumeno sonce greje sadje nam sladko,
poletje v zlato se jesen preveša;
in poglej, tam na obzorju dve duši sorodni
z roko v roki stopata po srčni poti,
a ne v jesen, temveč v pomlad skupnega življenja.

Pot, ki izbrala sta si jo ta dan,
vodila vaju bo v daljave,
a venomer na krilih, ki ljubezen jih poganja;
drug ob drugem objadrajta ta svet,
a v srcu ne pozabita na kraj in ljudi,
ki mislijo na vaju
in stojijo venomer ob strani, ko vse drugo zamolči.

Kot krog neskončna in mogočna kot gora
naj ljubezen v prihodnosti gori;
vajina dejanja spremlja naj pogum,
odločitve modre spremlja naj ponos,
težave v življenju rešuje naj razum,
nad vsem pa naj bdita spoštovanje in ljubezen,
ki združujeta vaju za vse dni.

G.S.