Nekoč se mi je sanjalo
da sem v raztrganem žepu
našla ostanke črepinj
in jih zalučala v zenico neba.
Po krvavem polju sem
sadila tihe poljube
in čakala na jesen.
Iz listov ostarelega potoka
sem ribam natikala srca.
Postala sem temna.
Deroča.
Vzklilo je sonce v dlani noči.
Le barva je še kričala
izza priprtega uma.

Silva Langenfus