Jesenska.

še klopotec je utihnil
ko ga sonce
brez oblaka
mimo sence
z nič več vetra
brž
premaga.

trta
drevje
listje
to prelepo igranje
s čustvi,
očmi
ki zviška gledajo
nanje.

igra
ki je kruta realnost
v grozi sanj,
ko se barve
ljubijo med sabo.

sama ljubezen,
ki je ne more opisati nobena beseda,
ko se zazreš v jesen,
vso pisano
in polno
toplega vetra,
ki ti bo božal telo
in se lovil s tvojimi lasmi.

objem tvojega ljubega
ti bo tako blizu,
ko ga v jesenski osami,
brez da kaj rečeš,
brez zavesti,
povabiš k sebi.

Gabi

Komentiranje je zaprto!

Gabi
Napisal/a: Gabi

Pesmi

  • 16. 01. 2008 ob 17:12
  • Prebrano 940 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 195
  • Število ocen: 11

Zastavica