Hrepenel sem!
Hlastaje živel življenje,
ki mi je ostalo.
Sklenjenih dlani
sem dan za dnem
in noč za nočjo,
prosil nebo,
daj, daj mi še malo!

Sanjal sem sanje!
Potapljal se v jutranjo roso,
lovil večerno zarjo,
hlastaje živel življenje,
ki mi je ostalo.
Samo še malo,
samo še trenutek,
daj mi nebo!

Zame ni nič več ostalo.




Vsem tistim, ki se borijo z neozdravljivo boleznijo!

Ksenija Trs