Ko dosti si imel vsega,
utrgal si mi s kril pero
in ga vrgel vetru v oko.
Ta ga je odnesel čez rumeno polje.
Letelo je zelo počasi … počasi.
In vendar ga nisem šla lovit.
Nisem se šla za vetrom podit,
ker mi je bilo vseeno za tisto pero.
Kaj pa naj počnem s krili,
če nimam s kom leteti?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Petrovec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!