Sedela si pod
cvetočo lipo
in kot polna luna
sijala s skrivnostnim
modrikastim odsevom.
Tvoj vonj se
je mešal
z opojnim brenčanjem čebel,
ki so se opijanjale
s cvetnim prahom.
Skrita pred sončno pripeko
si odhajala,
korak za korakom,
vdih za izdihom
na oni svet.
Nihče te ni opazil, ko si poletela,
ko so se za tvojimi
očmi menjavale
pokrajine,
ko si padala
iz sveta na svet
in ostala nekje vmes.
Tja te bom prišel iskat,
ko bom prebrodil
močvirnata obdobja.
Ko bom preživel
samega sebe,
ko bom v sanjah našel
most do tebe.

Gasperrr